# Ne posnemajte ničesar in nikogar; lev, ki posnema leva, postane opica. 

O vplivu barv na človeka je bilo napisanih toliko knjig, izrečnih toliko komentarjev, da verjetno vsak od nas, pa čeprav samo preko vzgoje in tako imenovanega, nezavedno kolektivnega, o njem ve vsaj osnovne resnice.  Morda bi lahko naredili preizkus in se prepričali o »razumevanju« barv tako, da bi 2 letni deklici, ki predhodno ne bi imela, kar je v sedanjem času sicer težko izvedljivo, nobenega stika z televizijskim sprejemnikom, knjigami in predvsem mediji, v kakršni koli obliki, dali na izbiro, različne barve nogavičk. Prav zanima me, če bi se, zares, odločila in izbrala rožnate, kot v današnjem svetu pritiče takemu dekliču. Nekaj vem skoraj zagotovo, mislim, da si tistih, ki bi bile črne, zagotovo ne bi. Črna v nas prebudi ali strah, ali nam da občutek varnosti. Nekoč, v razgovoru z znanim bioenergetikom, kar nekaj njih, mi je pravzaprav prečkalo pot, sem sprejela dejstvo, da so vsi, od prvega do zadnjega imeli najprej pomislek prav zaradi oblačil, ki sem jih nosila, črna torej. Po njihovem prepričanju, črna ni zdrava in je posledično izredno negativna. No, naj vas potolažim, vse tiste, ki jo nosite. Gospod, katerega mnenje sem edino zares upoštevala in prav z njim zadnjim imela ta pogovor je moja črna oblačila sicer prav tako kot vsi ostali sprejel z neodobravanjem, vendar,  je, glede na moje »stanje duha«, če sem nekoliko sarkastična, in s popolnim prepričanjem v svoj prav, ugotovil; Veš, da črna ni prav dobra barva, vendar jo boš nosila celo življenje. Pomeni ti ščit, ki ga nujno potrebuješ. Ta, je tebi, tako minus kot plus. Črna, na eni strani ne prepušča energije, da bi prišla do telesa in po drugi, ne prepušča niti tiste, ki naj bi jo telo oddajalo. Da, gospod je imel prav. Po več kot dveh desetletjih, ko se srečava na cesti, me le objame, se nasmehne in poslovi. Ni se zmotil, še vedno nosim črno, le s to razliko, da jo nosim sedaj z dvignjeno glavo in zavedanjem, da me popolnoma zakrije in mi da občutek varnosti, česar prej, mlada in nezrela, ob pogovoru z njim, še nisem vedela.

Vendar, tako kot vsi drugi kovanci ima tudi ta, svojo temno plat, ki je v našem primeru, nasprotno, svetla. Torej, črna nam na eni strani sicer zakriva telo, vendar, gledano z drugega zornega kota, razkriva vse napake. Da se ne omejim le na oblačila, bom tokrat uporabila za primer najbolj običajno mizo. Lepo zglajen les, tako ob nanosu bele, kot črne, bo lep. V primeru, da se je naša miza postarala in je njeno telo sprejelo vse špranje, luknje, ki so jih naredili črvi in zareze nožev kot znak staranja, bo nanos bele barve mnogo bolj zakril vse lepotne napake, kot nanos črne. Namreč črna, zahteva, v vseh primerih, ne glede na to, za kateri predmet jo uporabimo, najboljšo podlago.

Morda bi slednje lahko uporabili kot dejstvo, da so jo, zavedno ali nezavedno, vedno nosili le ljudje, katerih znanje in spoštovanje je bilo na najvišjem nivoju.,

No, izjeme potrjujemo pravilo, in prav tako stoletja, ki so minila od takrat...

Foto: Zor An 

# Čim bolj sladko je jabolko, tem bolj je črno jedro! 

Govorimo o barvah, barvni lestvici ali le ne-barvi, v kateri se nahajajo vse barve tega pisanega sveta. Črna, vsekakor, tista, ki je ni moč spregledati, tista, katere moč je nemogoče spregledati, in seveda, ni moč spregledati nje same, predvsem ne njenega pomena. V starih kulturah je zasedala visoko mesto, tako jo od nekdaj nosijo svečeniki, posvečeni, samotarji, obenem morilci, odpadniki, vojaki. 

Malo kasneje, tako aristokracija, kot služničad. Oni si jo/ jim jo nadenejo takrat kadar, se od njih zahteva zgolj podrejenost in natančnost, ter opravljanje del zadruge, in prav ti drugi, jo nosijo takrat, kadar žželijo obleči najbolj klasično in visoko statusno opravo. Kako zelo sarkastično. Na veličastnem plesu zbrane svetovne aristokracije, srečate črno v dveh vlogah; na eni strani bo v črno livreto oblečen natakar in stregel izbran šampanjec v črno oblečenemu vele posebnežu.

Kje je torej meja med črno in, črno? V kroju? Skoraj ne,..saj sta obe moški obleki povsem klasično krojeni. V materialu morda? Ne, vse je stvar perspektive. 

A črna ostaja črna, tako na eni kot na drugi strani. Torej, tako podrejeni kot nadrejeni sta si enaka v načinu in izražžanju. Oba jo nosita kot opravo, morda celo uniformo in najpomembneje, obema pomeni statusni simbol, in še bolj pomembno, postavlja jima meje. Loči ju od drugih obiskovalcev in povabljencev. 

Torej je namen črne, vedno bil in bo, narediti ločnico, ki je neprehodna in neprebojna. Neposredno nam sporoča; ne približžuj se, strogo varovano območje.

Tako se zopet znajdemo na začetku; mistiki in alkimisti so svoje dolge črne halje zdaljšali le z bordo ali vijoličnimi trakovi. Črno oblečen jezdec je od nekdaj pomenil nevarnost in vzbujal strah. Črno je krščanstvo postavilo v bok smrti in temi. Prav v zadnji, se ne vidi nič, v njej se lahko skrije prenekateri greh in z njo duhovništvo sporoča svojo pokornost bogu. Da, rimokatoliška in pravoslavna, prav tako muslimanska. 

Zakaj se verniki tega sveta tako zelo borijo eni proti drugim, če jim že tako malenkostna sporočila, kot so črna oblačila vendarle sporočajo, da so v vseh verstvih sveta vsi osnovni nauki enaki?  

Le misel človeka in človeštva izpridi nauke. Človek je od nekdaj žival in to bo ostal, oblečen v belo ali črno,...ni pomembno. 

Torej, čarovnice, babe žalujke ali vdove, njihova črnina prav tako sporoča le eno; Boj se, zelo se boj.

Pa je vse to res? Da, zelo res in zelo pomembno. 

Kje torej nastane vrzel, kjer se črna spremeni v osnovno barvo glamurja in prestiža? ...

Ne-odkrito, očem nevidno in izzivalno, neposredno in posredno se v črno lahko zavijejo tako nepomembne kurtizane, kot velike dame. 

Črna nas spominja ne erotiko, spolnost, seks, z eno samo besedo... Na zadovoljitev telesnih potreb. Črne nogavice v moških mislih povzročijo orkan...
No, od tu naprej, o črni...naslednjič...

# "Lepota ni nikoli bila nekaj absolutnega in nespremenljivega" - Umberto Eco 

Kot smo navedli že včeraj za Žurnal; "lepota ni nikoli bila nekaj absolutnega in nespremenljivega". Knjiga Umberta Eca, Zgodovina lepote, bi morala biti obvezno čtivo. Tako za ženske, kot za moške. To, kar je nekomu čudovito, lepo, je drugemu lahko nadvse neprivlačno in obratno. Morda le kot misel, ki se je vila skozi včerajšnji večerni pogovor. Nanašala se je na enega od najbolj neželenih, ženskam mučnih opravil, britja nog.
Sogovornica je, z veliko mero samozanikanja povedala, da si brije noge, ker je tako prav in so ji poraščene grde, obenem pa se je spraševala, kako bi, če bi živeli v pragozdu, gledali na vprašanje poraščenosti in dlak, ki so, kot vsi vemo, v današnjem času, skoraj nedopustne? Vprašanje in odgovor, vreden kralja. Pred manj kot 50timi leti, o tem vprašanju sploh ni bilo govora. Ženske noge so po svetu hodile poraščene. Vprašanje je bilo le, koliko. Zelo ali malo manj.

Torej, zopet se sprašujemo o miselnosti posameznika, njegovem pogledu na svet. Na Nizozemskem, so izložbene lutke "postale mnogo manj suhljate". Njihove mere niso več 90-60-90, marveč mnogo več. Mere ženskega telesa, ki so mnogo bolj življenjske.. 
Torej, odločitev, kaj in kako oblečete je povsem vaša, pomembno je, da se počutite lepe. Z dodatki, kot so pas in torba, se bo še tako zelo klasičen kos oblačila spremenil v nekaj povsem drugega. Zakaj? Ker človekovi možgani opazijo posebnosti in jim dajo poudarek. Torej, če se vam bela bluza zdi dolgočasna, preko nje zapnite usnjen pas. Kakšen, kako širok, naj bo vaša izbira.
Edino kar je pomembno je to, da se v svoji koži počutite odlično. To je edino, kar vas bo zares prevzelo in vam dalo žar, ki si ga želite. Rdečila za lica, so sicer zelo uporabna, a vendar je lepota srca tista, ki je ne spere niti odstranjevalec ličil. Nikdar. 

# O nakitu tokrat; za začetek našega druženja, o malih stvareh, ki nam polepšajo vsakdan.

Ne bomo razpredali, no, morda ob kaki drugi priložnosti, o simboliki ušes, ušesnih mešičkov in lukenj v njih. Tokrat le o uhanih, ki seveda sodijo k povsem  vsakdanjemu slogu oblačenja, le da niso "vsakdanji". Unikatno izdelani, srednje veliki, s pridihom starega, sodijo v stil steampunka, ki smo ga predstavili najprej.  Barva starega zlata, osnova iz črnega usnja in deli urnega mehanizma, neke stare zaprašene ure.
Kaj sodi poleg; tokrat; rdeča šminka, ki je več kot samo detajl.
Klasična, ozka bombažna oblekica s sivim, malce baročnim vzorcem v potisku in ozke pajkice, ta naj nosijo predvsem vitka in mlada dekleta. 

Manjka še zadnji dodatek tokrat ta, brez katerega ne more nobena ženska. Torba, ne le zato, ker je modna, temveč zato, ker vanjo shrani skoraj vse, kar potrebuje, no, razen ljubimca..ta naj jo nosi. Njo ali kar obe. Njo in torbo, na rokah.

Tudi to, je lahko del steampunka, streetweara ali le miselnosti, ki jo moški zadnje čase opuščajo. Nositi žensko na rokah, ni le fashion,..je stanje duha.

#Steampunk; resničnost ali fikcija?

Fikcija resničnosti, povzeta po ustvarjalcih preteklega 19. stoletja, znanstvenikih in inovatorjih, na katerih odkritij se je ustvarjala industrijska revolucija in zgodovina. Čas odkritij in iskanja neodkritih svetov. Zametkov znanstvene fantastike in raziskovanj galaksij. Vse to in še marsikaj, bi lahko za začetek napisali o steampunku. Gibanje, ki se kot povodenj širi po svetu spominja na neke vrste humanizem. Postavlja človeka in moč njegove domišljije, ter željo po odkrivanju novega, obenem pa ohranja in brska na plano stare oblike in klasiko, ki je v času novodobnih modnih trendov že skoraj izgubila pomen. Ne zaostaja za kroji, niti ne za materiali stoletja, ki ga obuja. Vse je odlično, prefinjeno, dodelano do potankosti. Ne govorimo le o dodatkih, oblačilih ali designu. Beseda je o načinu razmišljanja. O klasičnem in obenem novodobnem, v tančice mistike zavitem času, ki ga želijo obuditi tisti, ki verjamejo, da je v morskih globinah še neodkrit svet bitij, ki si z nami delijo zemeljsko površino, ali pa se prav v teh globinah skriva "črvina", ki lahko srečneža, katerega odkritje je, prenese v drugo dimenzijo in drug čas. Na novo odkriti svet, kjer se bodo srečali sodobni računalniki s svojimi predhodniki na način, ki je zanimiv tako za vsako oko, kot za vsake možgane. 

Steampunk lahko opišemo tudi na malo bolj vsakdanji, gospodinjski način. Lahko si predstavljamo gospodinjski mešalnik, v katerega vržemo značilnosti; veliko zajemalko industrijske revolucije (parni stroj-od tu tudi ime), 1/2 žlico znanstvene fantastike 19.stoletja, 1/2 kavne žličke cyberpunka in 1/2 žlice Kapitana Nema, dobro premešamo in Steampunk je nared. 

Uporabljate ga na lastno odgovornost. O njem se lahko pogovorite s svojci ali znanci, najbolje somišljeniki, ki svoje roke uporabljajo za izdelovanje izdelkov in pamet za reševanje problemov. 

Steampunkerji so nekakšni smetarji v zgodovini mode. Njihovo pravilo se glasi;  Pobereš in nabereš vse kar je staro in spremeniš v novo, ne da bi s predelavo staremu odvzel duh patine, ki se je z leti nabrala, obenem pa novo podobo uporabiš kot okras, uporabno iznajdbo ali kos oblačila, ki ga lahko kombiniraš s povsem vsakdanjimi kosi, ali pa se oblečeš v čisti, 100% steam.